Avstrija - in s tem tudi Koroška - je integralni del Evrope. Z lansko (zahodno-vzhodno) širitvijo smo vsi soočeni z novimi izzivi.

Evropska unija je prostovoljna zveza držav, ljudi, jezikov in kultur znotraj federalističnega demokratičnega reda. Ta zveza zagotavlja socialno in kulturno enakopravnost vseh svojih članic in se zavzema za raznolikost kot nekaj samoumevnega.

Evropa združuje v 48 državah - 25 članicah in 23 (še) nečlanicah Evropske unije - več kot 200 kultur in jezikov.

Evropa si prizadeva, da sprejema vse kulture in jezike in z njimi ravna enakopravno; prvič v zgodovini lahko izkoristi priložnost, da popravi, kar je v preteklosti zanemarjala; v prihodnost želi stopiti z vsemi kulturami na enakopravni ravni.

Izgrajevanje Evrope kot žive tvorbe, ki ustvarja in širi mir med ljudmi, je eden osrednjih izzivov. V rokah ga imajo državljanke in državljani, ki urejajo sožitje na temeljih veljavnih nacionalnih kriterijev, ki so zavezujoče za pravno državo - to so temelji demokratičnega razvoja družbe.

Zato smo pozvani vsi:

Želimo, da avstrijski in evropski državljani spoštujejo ureditve državne pogodbe in humanitarna načela in naj se z uresničitvijo njenih določitev konča večdesetletno odlašanje.

Želimo, da avstrijski in evropski državljani sprejemajo razsodbe vrhovnih sodišč in da jih pristojni politični organi udejanjijo brez vsakršnih pridržkov. Poskuse destabiliziranja družbe in smešenja in nespoštovanje ustavnega sodišča in njegov razsodb je treba najostreje zavračati in kjer se le da preprečiti.

Želimo, da avstrijski in evropski državljani izkažejo drug drugemu spoštovanje s postavitvijo dvo - in večjezičnih krajevnih napisov in si ne izmišljujejo neutemeljenih groženj in fiktivnih teritorialnih apetitov, da bi oživljali stare strahove in jih zlorabljali kot politični drobiž.

Želimo, da avstrijski in evropski državljani povsem odkrito uporabljajo svoje jezike in da z učenjem drugih jezikov izboljšajo medsebojno razumevanje.

Želimo, da se avstrijski in evropski državljani srečajo drug z drugim in s svojimi sosedi brez predsodkov in v medsebojnem spoštovanju, da se meje spremenijo v komaj opazne prehode in da moški in ženske ne majejo drug drugemu duhovnih, družabnih in kulturnih temeljev.

Želimo, da avstrijski in evropski državljani gledajo kulture in jezike kot bogastvo in da se ne bi spet ena kultura ali en jezik oholo polaščala drugega.

Zato je naša dolžnost - ne kot manjšina ali večina, temveč kot državljanke in državljani republike Avstrije in Evropske unije -

da zaščitimo ustavo pred vsakršnim spodjedanjem;

da razumemo, da o pravicah manjšin in o usodi »manjših« kultur in jezikov ne more odločati večina.

Zato je naša izrecna želja,

da prevzamemo pokroviteljstvo za dvojezične krajevne napise na Koroškem, da kot avstrijski in evropski državljani izrazimo, da je spoštovanje ustave nekaj samoumevnega in da je treba ustavnopravne obveznosti, ki so stara že več desetletij, nemudoma udejanjiti;

da uveljavimo - proti težnjam, ki želijo Evropo pretvoriti v supranacionalno državo - enakopravnost kultur in jezikov;

da s tem pokroviteljstvom pozivamo vse Evropejce, naj se zavzamejo tudi sami z vidnim znamenjem za enakopravno sožitje. Le tako se lahko upiramo vsem tistim, ki slej ko prej razglašajo »premoč« svoje kulture (kar je v diametralnem nasprotju z mirnim sožitjem v Evropi, v Avstriji in na Koroškem).